go to top

Zadnje slovo od Katice Gyurica iz Petišovec

Spoštovani žalujoči!

Duša drage Katice Gyurica se je po 86 letih služenja na zemlji povrnila k svojemu Stvarniku. Bogu je služila predvsem s svojo brezpogojno, neskončno in strpno ljubeznijo do soljudi. Ob vsem tem je bila predana voditeljica vaškega cerkvenega zbora in madžarske molitvene skupine. V tem postnem času se je v celoti odpovedala vsem zemeljskim dobrinam ter po napornem življenju v nebesa sledila svetnikom, svojim prednikom in življenjskemu partnerju, Jožefu, s katerim sta svoje skupno tuzemeljsko življenje preživela v Petišovcih.

Lahko bi celo rekli, da sta to skupno življenje preživela v čudoviti harmoniji ob zvokih citer. Madžarska ljudska pesem in glasba sta bili za oba izjemno pomembni. Tako zelo, da je bil Károly Horváth starejši, znan zbiratelj ljudske glasbe, že pred pol stoletja pogost gost v njuni hiši.

Dovolite mi, da z vami delim zelo osebno zgodbo, ki vabi k razmišljanju. Zoltan Patyi je Katico velikokrat obiskal, in ob neki priložnosti mu je Katica dejala, da ponoči zelo malo spi. To pa zato, ker Józsi vsakokrat, ko ponoči mora iz postelje, preden spet leže k počitku, najprej še pol ure igra na citre. Vse to je povedala brez kančka jeze in s tistim svojim smehljajočim se, nagajivim pogledom. Toda resnično: ali obstaja večja ljubezen? Katica je Jezusovo zapoved svojem učencem, ki pravi: »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!«, vzela zelo resno. Hkrati pa je že v svojih genih nosila in tudi prakticirala starodavno, zdaj že skorajda pozabljeno znanje, da si lahko srečen le v krogu svoje družine in soljudi. Če si sam, si lahko samo osamljen, nikoli pa resnično srečen.

Dovolite mi, da omenim tudi nekatere najpomembnejše dogodke v njenem skupnostnem življenju.

V preteklosti ni bila samo posredovalka ljudske glasbe, temveč je skupaj z možem, kot edina ženska članica, sodelovala tudi v citrarski skupini Hetés. Leta 1982 je bila med ustanovnimi člani petišovskega kulturnega društva Horváth József in zbora ljudskih pevcev, nato pa še citrarske skupine in veziljskega krožka. Tudi kot solistka je dosegala velike uspehe, na primer v državnem finalu tekmovanja v petju in igranju ljudske glasbe Vass Lajos v Budimpešti in na tekmovanju v petJu ljudske glasbe »Hajnal akar lenni« v mestu Satu Mare v Romuniji. Skupaj z možem sta se tudi večkrat udeležila citrarskega tabora v mestu Tiszakécske. Tu, doma, pa je svoje znanje z veliko potrpežljivostjo poskušala prenašati na mlade. Bila je tudi članica citrarske skupine Kéknefelejcs.

S svojimi idejami, koristnimi nasveti in neutrudnim delom je bila nepogrešljiva gonilna sila kulturnega društva in celotne vasi. Ohranjala je tradicijo priprave ženitovanjske potice fumu oziroma bosman ter se je z velikim veseljem udeleževala povorke v sklopu Lendavske trgatve. Poleg tega se je kot prostovoljka udejstvovala v društvu delovnih invalidov ter obiskovala in tolažila bolnike. Trdila je, da moramo mirno sprejeti svojo usodo in biti optimistični. Novembra lani se je še udeležila slovesnosti ob 30. obletnici Zavoda za kulturo madžarske narodnosti, decembra pa tudi adventnih delavnic in kulturne prireditve v Petišovcih.

V ljubezni je vzgojila svoje tri otroke, posebno mesto v njenem srcu pa je imelo njenih šest vnukov ter pravnuki. Vnukinja Csilla se svoje babice spominja z naslednjimi ganljivimi besedami:

»Bila je srce družine. Tista varna točka, kamor si se lahko vedno vrnil. Čigar dom je bil vedno odprt, in kjer nikoli ni primanjkovalo topline, pozornosti, okusnih jedi in ljubezni.

Ni bila človek velikih besed, temveč dejanj, skrbnega nasmeha, prijaznih besed in vsakodnevnih majhnih pozornosti.

Z družino je negovala tesne odnose in vsi smo čutili, da imamo v njenem srcu posebno mesto. Zdaj, ko je ni več med nami, je še zmeraj tu, ob nas – v naših zgodbah, okusih njene kuhinje, v kretnjah, ki smo se jih od nje naučili, predvsem pa v ljubezni, ki jo prenašamo drug na drugega.«

Po skupni želji družine in vaške skupnosti bomo drago Katico k zadnjemu počitku položili v praznični narodni noši, ki jo je vedno z velikim veseljem nosila. Draga Katica, počivaj v miru!

divider