Zavod za kulturo madžarske narodnosti je prejšnji vikend praznoval svojo 30. obletnico ustanovitve in ob tej priložnosti je pripravil dogodke za vse zainteresirane.
Slavnost se je začela v sejni dvorani Občine Lendava s slavnostno sejo, kjer so se zbrali poleg predstavnikov domačih dvojezičnih samoupravnih skupnosti, občin, društev in zavodov, tudi predstavniki Urada za narodnostno politiko Madžarske, Oddelek Hungarikum, Nacionalnega kulturnega instituta Madžarske ter predstavniki županije Zala in Vaš. Dogodka so se udeležili tudi voditelji madžarskih zavodov in društev iz Slovaške, Ukrajine, Transilvanije, Vojvodine, Hrvaške, Avstrije, Makedonije in Sarajeva.
Na slavnostni seji je dr. László Gönc, prvi direktor zavoda, podrobno predstavil okoliščine in nujnost ustanovitve zavoda na začetku devetdesetih let. Govorila je tudi Lili Kepe Kocon, druga direktorica zavoda, ki je spregovorila o takratnem delu in gradnji odnosov v Karpatskem bazenu. Predsednica sveta zavoda, Vida Törnár Judit, je izpostavila svojo osebno povezanost z zavodom in poudarila njegovo pomembnost v vsakdanjem življenju ljudi. Dogodek je moderiral trenutni direktor, Mihael Šooš, ki se je zahvalil vsem, ki so v preteklih 30 letih delali za zavod in omogočili njegovo delovanje. Po kratkem zgodovinskem pregledu so sledili nagovori in pohvale gostov.
Nato se je proslava nadaljevala z gala prireditvijo v lendavskem gledališču, kjer je bila na ogled fotografska, knjižna razstava ter razstava vezenja in ročnih del. Na gala večeru je Mihael Šooš v svojem slavnostni nagovoru izpostavil pomen skupnosti in skupne dosežke. Poudaril je tudi pomen delo sodelavcev, ki delujejo večinoma v ozadju. V imenu Ministrstva za kulturo je svetovalec ministrice, dr. Marko Sraka v svojem slavnostnem govoru poudaril, da že 30 let zagotavljajo finančna sredstva zavodu in kako pomembno vlogo ima ta s svojim delovanjem na tukaj živeče sodržavljane. Sledil je nagovor Petra Szilágyija, državnega podsekretarja za narodnostno politiko Madžarske, ki je izpostavil vlogo zavoda pri ohranjanju madžarske kulture v Prekmurju ter dejal, da je madžarska kultura doma tudi v Prekmurju.
Po slavnostnih govorih je sledil kulturni program, ki ga režiral Miha Štampah, kjer so nastopili otroški folklorniki, pevci ljudskih pesmi, recitatorji in citrarji, ki so navdušili občinstvo, ki je zapolnilo vsak kotiček dvorane. Gala program se je zaključil s sprejemom, kjer so se lahko obiskovalci lahko malo podružili.
Naslednji dan se je praznovanje nadaljevalo s srečanjem kulturnikov iz Karpatske kotline in diaspore, kjer so razpravljali o prihodnjih sodelovanjih. Razpravljali so o točkah in metodah, s katerimi bi lahko razširili medsebojno sodelovanje ter kako bi se lahko madžarske skupnosti v tujini razvijale s skupno pomočjo.
Praznovanje se je zaključilo s gledališko predstavo DiáXszínpada is Dobrovnika, ki so na lendavskem odru predstavil predstavo z naslovom “Vivit Amor”.
Med vikendom je prekmurska skupnost jasno pokazala, da je praznik zavoda praznik ne le zaposlenih, temveč tudi vseh, ki ljubijo madžarsko kulturo v Prekmurju.
Hvala za vse lepe besede, molitve, moralno in materialno podporo vsem, ki so pomagali pri delu zavoda. Posebna hvala gre Ministrstvu za kulturo, Madžarski državi, še posebej Uradu za narodnostno politiko, ustanovitelju, Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti, županijam Zala in Vas, madžarskim občinskim samoupravnim skupnostim, dvojezičnim šolam, vrtcem ter kulturnim združenjem, skupinam, društvom, strokovnjakom in vsem, ki so delali, delajo in bodo delali za madžarsko kulturo v Prekmurju, s čimer prispevajo k obstoju tudi Zavoda za kulturo madžarske narosnosti.
Foto: Népújság
