8. avgusta je Lendava zaživela v znamenju – tokrat že – 10. Pomurskega galopa. Letošnja jubilejna prireditev ni bila le preizkušnja za konjenike, temveč skupno praznovanje, v katerem so glavno vlogo igrali tradicija, kultúra, šport in medsebojna povezanost.
Dan se je seveda začel s predstavitvijo in tekmovanjem konjenikov. Dirke v kategorijah Madžarski nacionalni galop. Slovenski nacionalni galop, Galop malih huzarjev ter majhnih in velikih ponijev so gledalcem ponudile številke vznemirljive trenutke. Na tekmovalni progi so poleg hitrosti prišli do izraza tudi pripravljenost, vztrajnost in posebna vez med konjem in jezdecem. V posebno veselje je bilo videti navdušenje mladih tekmovalcev, za katere je morda ravno ta dan pomenil začetek vseživljenjske ljubezni do konjeništva.
Pomurski galop pa je veliko več kot le konjeniško tekmovanje. Prizorišče je tudi tokrat zaživelo v živahnem vzdušju: družine, skupine prijateljev, otroci in vsi ljubitelji konjeniške tradicije so skupaj preživeli nepozaben dan. Ljudska igrala, vožnja s kočijo in različne predstavitve so obiskovalcem so obiskovalcem omogočile podoživeti bogato kulturno dediščino, katere del je tudi stoletja stara povezanost med človekom in konjem.
Umetniki Madžarskega nacionalnega konjeniškega gledališča pod vodstvom Tiborja Pintérja so občinstvo očarali s spektakularno predstavo, v kateri so se prepletali glasba, gledališče in konjeniška kultúra. Lajos Tóth, nosilec Guinnessovega rekorda, je gledalce popeljal v tradicionalni svet madžarskih čikošev, nato pa z osupljivo točko »Pusztaötös« (galop s petimi konji) dokazal, kako izjemno sožitje se lahko razvije med človekom in konjem.
Nič manj nepozabnih trenutkov ni prinesla predstava V jeziku konj Viktorie Hamza. Nastop ni navdušil le s svojo vizualno podobo, temveč je spregovoril tudi o zaupanju, svobodi in posebni vezi med človekom in živaljo, ki jo je z besedami skoraj nemogoče opisati.
Madžarsko državno kobilarno v Szilvásváradu sta predstavljala Tamás Mikó in Szonja Gál, ki sta s svojimi lipicanci prikazala vso eleganco in harmonijo dresurnega jahanja. Skupno sporočilo vseh predstav je bilo morda prav to, da v konjeništvu resnične lepote ne ustvarja moč, temveč sodelovanje, medsebojno zaupanje in usklajenost.
Dogajanje so obogatili tudi glasbeni nastopi. Tamburaška skupina Koprive je obiskovalcem pričarala delček madžarske in južnoslovanske glasbene tradicije njihovega območja, v večernih urah pa je praznično vzdušje še dodatno stopnjeval gala koncert Prebujanje naroda, veličastna uprizoritev konjeniškega rock muzikala Széchenyi. Za zaključek jubilejnega praznovanja je poskrbel glasbeno-plesni program zasedbe Duo Savana.
Deset let je dolga doba. V tem času se lahko iz prireditve rodi tradicija, iz srečanj pa stkejo spomini, ki živijo naprej iz leta v leto. Pomurski galop je v preteklem desetletju postal veliko več kot le prizorišče konjeniških tekmovanj. Prerasel je v družabni dogodek, kjer se srečujejo različne generacije, kjer družine skupaj preživljajo vsebinsko bogat dan in kjer se poleg konjeniške tradicije vsako leto znova pokaže tudi moč skupnosti.
K izvedbi jubilejne prireditve je s svojim delom, predanostjo in podporo prispevalo veliko ljudi. Zahvala gre podjetju KG Lendava za zagotovitev prizorišča ter Skladu MOL – Nova Evropa, Skladu Gáborja Bethlena, Vladi Madžarske in Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti za podporo.
Iskreno se zahvaljujemo vsem konjenikom, nastopajočim, sodelujočim, partnerjem, podpornikom, organizatorjem in prostovoljcem, ki so s svojim delom prispevali k izvedbi tega posebnega dne.
Posebna zahvala gre občinstvu, ki je tudi letos prizorišče prireditve napolnilo z življenjem. Hvala, ker ste z nami navijali, ploskali, se smejali in praznovali. Resnične vrednosti takšnega dne namreč ne dajejo le tekmovanja na progi, predstave na odru in spektakularni nastopi, temveč predvsem ljudje, ki ga s svojo prisotnostjo povežejo v pravo skupnost.
10. Pomurski galop zato za nas ni bil zgolj jubilej. Postal je praznik desetletja skupnega dela, srečevanj, uspehov in nepozabnih spominov. In morda je prav to najlepše: dejstvo, da konjenike, organizatorje in občinstvo tudi po desetih letih še vedno združuje isto – ljubezen do konj, spoštovanje tradicije in veselje do druženja.
