»Ustvariti nekaj lepega, kar je delo naših rok. Želja in veselje do ustvarjanja neustavljivo živita v tisočerih šivilkah.”
Članice krožka vezenja iz Čentibe neumorno delajo in s tem krepijo misli citirane ljudske rokodelke Éve Szabó. Navsezadnje se nenehno trudijo obnavljati in iz leta v leto izdelovati vse lepše in bogatejše vezenine.
Leta 1988 se je začelo organizirano vezenje v Prekmurju, ko sta bila ustanovljena prva dva krožka vezenja – v Čentibi in v Pincah. Pri zagonu in ustanovitvi strokovnih krožkov sta bila prisotna tudi László Göncz in Magda Bažika, ki je združila prve člane obeh strokovnih krožkov in vodila Čentibčane več kot trideset let. Obe skupini sta svoje delo začeli pod strokovnim vodstvom Ete Török Andrásné, industrijske umetnice iz Zalaegerszega, in si zadali nič manjši cilj kot ponovno naučiti vezenje hetiških vzorcev.
V 35 letih se je marsikaj zgodilo, v Prekmurju se je oblikovalo več vezilskih skupin z različnimi strokovnimi mentorji. V tem času je nastalo na tisoče prtov, ki krasijo mize, zavese krasijo okna, knjižni zaznamki označujejo strani, oblačila krasijo plesalce in tiste, ki jih nosijo.
V tem obdobju so čentibske vezilje spoznale približno 20 različnih tehnikami vezenja. Vsaki dve leti organizirajo razstave in vsaka dva tedna dodatno izpopolnjujejo svoje znanje na krožku. V preteklih letih jim je že uspelo izobraziti dva ljudska rokodelca, tretji pa je blizu pridobitvi tega naslova.
Na tokratni jubilejni razstavi vezenja so lahko obiskovalci spoznavali vezenine več pokrajinskih enot na različnih prtih, zavesah, blazinah, našel pa se je tudi prostor za kvačkanje.
Po slavnostnem govoru so nastopili ljudski godec Károly Horváth ml. in plesna skupina Generációk. Kulturno društvo Petőfi Sándor iz Čentibes se ni zahvalilo samo veziljam za delo in jubilj, ampak je izpostavilo tudi delovanje njihovega ljudskega pevskega zbora, ki bi v času covida praznoval 40. obletnico delovanja.
Med dvodnevno razstavo so se številni ljubitelji vezenja iz okolice prišli pokloniti članicam 35. krožka vezenja iz Čentibe.
Mi se vam tudi zahvaljujemo za vaše delo in vam želimo moči in zdravja še naprej!
